Ob dvatisoči številki biltena zib

Vprašanje: Bilten ZIB je začel izhajati maja 1999. Po štirih letih ste izdali tisočo številko, po naslednjih štirih letih, na predbožični dan 2007, dvatisočo. Kakšna je vaša izkušnja?

Odgovor: Ta, da biltenu v tem razmeroma dolgem obdobju izhajanja ni bilo treba spreminjati vsebinske zasnove. Še vedno lahko zapišemo, kar smo na začetku, ko smo vabili bralce k naročanju: ZIB bilten je dnevna spletna publikacija za potrebe zdravstva. Je izvirna, aktualna, pregledna, jedrnata in neodvisna. Geslo ZIB biltena je Prihranek na času.
Naslednja med izkušnjami je, da ZIB kot miniaturna elektronska publikacija, sestavljena iz kratkih člankov in seznamov relevantnih dokumentov ter medijskih objav, brez slikovnega gradiva in vabljivih grafičnih dodatkov, z leti pridobiva na teži. Tembolj, kolikor bolj se strani svetovnega spleta dobesedno šibijo od teh dodatkov. Spričo slednjega postaja vsebina prenekaterikrat drugotnega pomena ali pa, četudi dobra, bralca pričakuje zaklenjena za čarobnimi spletnimi vrati, odpiranje katerih terja čas in denar.
Naši bralci predvsem nimajo časa na pretek. Med njimi so domala vsa vodstva slovenskih državnih, regijskih in lokalnih zdravstvenih institucij – bolnišnic, zdravstvenih domov, lekarn, zavodov za zdravstveno varstvo in tudi podjetij. Dnevni ZIB prejmejo v obliki e-pošte ponoči in ga navadno preberejo zjutraj. Ali kot nam je voščil ob tisoči številki Igor Vuk, direktor novogoriške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: »Za nekatere je prvo in najljubše jutranje opravilo pitje kave. Za mene je to pregledovanje vaših zgoščenih novic s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.« Spodbudno voščilo in želimo, da še vedno velja.

Vprašanje: Toda listanje po vašem elektronskem arhivu kljub temu kaže, da ste nekaj reči od nastanka biltena spremenili.

Odgovor: Postopoma smo izboljševali tehnično stran. Ob tisoči številki smo bralce na primer nagradili z nekoliko prenovljeno stranjo in omogočili prebiranje vsebine tudi v enem stolpcu, kar olajša prebiranje biltena na ekranu. Nato smo z izborom medijskih prispevkov začeli ob dopoldnevih nuditi tudi Mali ZIB, ki prinaša izbrane medijske objave tistega dne in predstavlja »predujem« rubrike Mediji iz nastajajočega biltena, ki izide naslednji dan. Pred dvatisočo številko smo bralcem omogočili neposredni dostop do dokumentov javnih naročil in Uradnega lista. In še se bo kaj našlo tudi v bodoče.

Vprašanje: Zdravstvo pogosto spremljajo afere, ki jih mediji različno gradirajo, od objektivnih poročil do prikazovanja manj in bolj začinjenih dejstev ali celo interesno pristranskih dodatkov. Kako vnašate poročanje o teh aferah v sicer umirjeni in včasih celo malce dostojanstveno odmaknjeni ZIB?

Odgovor: ZIB pravzaprav ni umirjen in tudi dostojanstveno odmaknjen ne. Urednica je preveč novinarka, da bi ji kaj takega uspelo. Sestavljen je iz dejstev, spoštovanja in poznavanja področja zdravstva in ljudi, ki so v njem udeleženi na najrazličnejše načine. Te tri stvari – dejstva, področje in ljudje - se prepletajo v zapletenih vzorcih, ki si jih vselej ne izmislijo posamezni ljudje, marveč valovijo čas, v katerem nastajajo.

 Da bi ZIB to odrazil z besedami, se uredništvo dosledno izogiba slabšalnim besedam in povedim v objavljenih člankih. Afere so zelo pogosto medijsko olistane prav s slabšalnimi povedmi. Te kot svojski eksoti vabijo k eksotičnemu branju, pri tem pa meglijo ali celo krivenčijo bistvo dejanskega pojava ali dogodka. In ko to »listje« otreseš, ostane to, kar je. Dejstva kajpak niso vselej lepa in problemi, o katerih poročamo, po pravilu niso lepi. Toda če so predstavljeni taki, kot dejansko so, je večja možnost, da jih bodo tisti, na katere se nanašajo, rešili ali odpravili.

Vprašanje: Zdaj je v zdravstvu posebej aktualno vprašanje - tudi ZIB je o tem že večkrat pisal - o informacijah, povezanih z zdravili, pri katerih je potrebna, ni pa lahko določljiva, meja med informacijami in oglaševanjem. Ali je sploh določljiva?

Odgovor: Natančne meje ni. V dobri reklami je tudi dobra informacija, v slabi informaciji pa je tudi slaba reklama. O pomembnem, tudi kar se tega tiče, lahko presoja notranji jaz. V Zibu si pri tem pomagamo z doslednimi navedbami virov informacij k slehernemu članku.

Vprašanje: Kako reklamirate ZIB?

Odgovor: Z njim samim. No, napravili smo tudi majhnega reklamnega Zibovega račka, kako z rumenim kljunom vabi k branju informacije o tem, kaj ZIB nudi in komu je namenjen. Tudi natisnjeni Zdravstveni koledarček nosi naš logotip. To bi bilo glede reklame pravzaprav vse. Ker se zdravstveni koledarček nenehno širi, je najnovejša verzija sproti objavljena v Gradivu na naročniški strani. Ob dvatisoči številki je zdravstveni koledarček kot darilo potencialnim naročnikom in bralcem prešel na odprto stran.

Vprašanje: ZIB je majhen in v njem je predstavljen en cel zdravstveni dan. Tako kot je na primer v TV dnevniku cel svetovni dan. Kako to vse bolj glasno in mnogozvočno dogajanje spravite na nekaj listov?

Odgovor: Tako, da med dogodki in dejstvi najprej odberemo relevantno snov in nato gradiva, ki služijo nastajanju Zibovih člankov, očistimo nepotrebnih besed, besednih zvez, stavkov in celo odstavkov. V tem je tudi preprosta skrivnost Zibovega gesla Prihranek na času.

Vprašanje: Če je tako, bi menili, da naročila s strani tistih, ki jim je bilten namenjen, kar dežujejo.

Odgovor: Nič ne dežujejo. Prihajajo po kapljicah, ki pa se ne posušijo.

Pogovarjala se je :  Elizabeta Bobnar Najžer